Izvršnica se v praksi čedalje bolj uveljavlja kot učinkovit novejši institut zavarovanja terjatev. Izdaja izvršnice je na prvi pogled razmeroma preprosta in ni povezana z visokimi stroški. Izvršnica je listina, ki vsebuje izjavo dolžnika, dano v skladu z ZPreZP-1 (Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, Uradni list RS 57/12), s katero se dolžnik zaveže plačati z izvršnico določen denarni znesek. Predvidena je zlasti kot inštrument za zavarovanje plačila, vendar se lahko uporabljala tudi kot plačilni instrument. Izdajo jo lahko le gospodarske družbe, samostojni podjetniki in javni organi.

Izvršnica vsebuje:

1. navedbo, da gre za izvršnico,
2. davčno številko ter firmo ali ime dolžnika in njegov sedež ali poslovni naslov,
3. davčno številko ter firmo ali ime upnika in njegov sedež ali poslovni naslov,
4. v evrih navedeno ter s številko in besedo zapisano denarno obveznost dolžnika, če se obveznost obrestuje, pa tudi podatke o začetku teka obresti in obrestni meri,
5. dan dospelosti obveznosti,
6. kraj in datum izdaje izvršnice,
7. podatke o pogodbi oziroma drugem pravnem temelju nastanka obveznosti, in
8. notarsko ali upravno overjen podpis dolžnika iz izvršnice.

Izvršnica, ki ne vsebuje vseh zgoraj navedenih sestavin nima pravnega učinka. V praksi banke ne preverjajo pravnega temelja, verodostojnosti podpisa zakonitega zastopnika dolžnika, trajanja obveznosti in ali je nasprotna obveznost upnika že izpolnjena, temveč le, ali izvršnica vsebuje vse bistvene sestavine ter ali ima dolžnik dovolj denarnih sredstev na računu.

Podjetja so se lahko pred neplačilom zavarovala že doslej, in sicer z bančno garancijo ali menico. Bančna garancija je zanesljivo sredstvo zavarovanja, a terja veliko formalnosti, postopek izdaje je dolgotrajnejši, poleg tega gre za drag instrument. Menica je bistveno enostavnejši in cenejši instrument zavarovanja, a temu primerna je tudi zanesljivost poplačila, namreč unovčljiva je zgolj na dan dospelosti in zgolj pri eni banki.

Izvršnico dolžnik izda upniku. Z njo se zaveže plačati v njej zapisani znesek s kateregakoli od svojih računov pri slovenskih bankah. Izpolnitev obveznosti iz izvršnice bo zahteval upnik, ki bo izvršnico po dospelosti obveznosti (naveden na izvršnici), predložil v plačilo eni od dolžnikovih bank. Banke, pri katerih ima dolžnik račune, so na izvršnici lahko navedene, če niso, jih mora upnik iz javno dostopnih podatkov pridobiti sam (AJPES in drugo).

Upnik mora izvršnico predložiti v plačilo v treh letih po dospelosti obveznosti iz izvršnice. Izvršnica ni prenosljiva. Upnik lahko zahteva izvršitev plačilne transakcije tudi za znesek, ki je manjši od zneska, na katerega se glasi izvršnica. Banka izvršnico, ki ji je bila predložena v plačilo, izplača, ne da bi preverjala, ali je upnik izpolnil svojo obveznost iz pogodbe, ali je dolžnik svojo obveznost morda že poravnal in ali je izvršnico podpisal zakoniti zastopnik dolžnika.

Banka, ki ji je upnik predložil izvršnico v plačilo, vendar na dolžnikovih računih ni dovolj denarja za izpolnitev obveznosti, mora kopijo neizplačane izvršnice poslati drugim bankam, pri katerih ima dolžnik račune. Te morajo sredstva z dolžnikovih računov nakazati na dolžnikov račun pri banki, kateri je bila izvršnica predložena v plačilo. Tako bodo morale tudi druge banke blokirati dolžnikove račune do plačila na podlagi izvršnice. Ima pa izvršnica tudi naravo izvršilnega naslova kar pomeni, da v primeru, če upnik ni poplačan iz bančnih računov, lahko v izvršilnem postopku zahteva poplačilo iz preostalega dolžnikovega premoženja.

Banka izvrši plačilo na podlagi izvršnice takoj, ko so na dolžnikovem računu denarna sredstva, vendar imajo pred tem poplačilom prednost izvršitve pravnomočnih sodnih, davčnih in carinskih sklepov o izvršbi, pa tudi izvršitve sodnih ali davčnih sklepov o zavarovanju. Postopek plačila na podlagi izvršnice se konča v trenutku, ko se nad upnikom ali dolžnikom začne postopek prisilne poravnave ali stečaja.

Na Združenju bank Slovenije je bil oblikovan obrazec Izvršnica z namenom, da ga lahko uporabijo upniki kot zahtevo za unovčitev izvršnice pri ponudniku plačilnih storitev. Upnik in dolžnik lahko za zavarovanje obveznosti uporabita obrazec “Izvršnica”, ali pa oblikujeta svoj dokument oziroma obrazec, saj sama oblika obrazca ni predpisana, pomembni so podatki, ki jih zakonodajalec predpisuje.

Predlog izvršnice: Izvršnica

Vir: Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1)
Povzela: Karmen Žagar