Finančna kriza je poleg padca gospodarske rasti in socialnega brezna postregla tudi s številnimi računovodskimi škandali, ki so močno zamajali zaupanje v delo revizijske stroke. Za povrnitev zaupanja je bistveno, da revizor deluje v najširšem družbenem interesu in ne le v interesu posameznikov. Nova direktiva na področju revizije je uvedla izvajanje nadzora na treh ravneh in sicer v obliki notranjega in zunanjega nadzora nad delovanjem revizorjev in revizijskih družb ter javnega nadzora čigar glavna naloga je varovati javni interes.
Odbor za mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil je leta 2009 izdal Priročnik Mednarodnih standardov revidiranja in obvladovanja kakovosti, ki vsebuje Mednarodni standard obvladovanja kakovosti (v nadaljevanju MSOK 1). Ta postavlja standarde in daje napotke k ureditvi obvladovanja kakovosti v revizijskih družbah. Zavezujoč je za vsa podjetja računovodskih strokovnjakov v zvezi z revizijami in preiskavami računovodskih izkazov ter drugimi posli dajanja zagotovil in sorodnih storitev, da pri svojem poslu sledijo smernicam, postopkom in da dosegajo cilje določene s tem standardom. Končno odgovornost za ureditev obvladovanja kakovosti v revizijski družbi pa nalaga najvišjemu poslovodstvu.
Cilj podjetja je, da vzpostavi in vzdržuje ureditev obvladovanja kakovosti za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da podjetje in njegovo osebje izpolnjujeta strokovne standarde ter ustrezne zakonske in regulativne zahteve ter da so poročila, ki jih izdaja podjetje ali partnerji zadolženi za posle, primerna glede na okoliščine.
Sestavine ureditve obvladovanja kakovosti na splošno vključujejo obveščanje osebja o usmeritvah in postopkih za obvladovanje kakovosti, opis usmeritev in postopkov obvladovanja kakovosti ter cilje, ki naj bi jih dosegli in sporočilo, da je vsak posameznik osebno odgovoren za kakovost in da se pričakuje njegovo delovanje v skladu s temi usmeritvami in postopki. Podjetje potrjuje zavedanje o pomenu pridobivanja povratnih informacij o svoji ureditvi obvladovanja kakovosti s tem da spodbuja svoje osebje, da sporoča lastne poglede ali pomisleke o zadevah obvladovanja kakovosti. Podrobneje pa MSOK 1 obravnava naslednje sestavine obvladovanja kakovosti:
- odgovornost vodstva za kakovost v podjetju,
- ustrezne etične zahteve,
- sprejem in ohranjanje razmerij z naročniki in posebne posle,
- človeške vire,
- izvajanje posla,
Podjetje mora vzpostaviti takšne usmeritve in postopke, ki so namenjeni razvijanju notranje kulture, zasnovane na spoznanju, da je kakovost nujna za izvajanje poslov. Osebje, ki jim je poslovodstvo dodelilo operativno odgovornost za ureditev obvladovanja kakovosti v podjetju morajo imeti zadostne in ustrezne izkušnje in sposobnost ter potrebno pooblastilo za prevzem take odgovornosti.
Predvsem mora biti revizijska družba pozorna na postavitev zahtev po neodvisnosti osebja družbe in drugih, kadar se to zahteva glede na okoliščine. Družba mora zagotoviti sistem sprotnega zbiranja informacij, ki omogočajo hitro prepoznavo dejavnikov ogrožanja neodvisnosti in v primerih take ugotovitve tudi primerno ukrepati. Standard pri tem postavlja zahtevo, da revizijska družba najmanj enkrat letno pridobi pisno izjavo svojega osebja s katero potrdi, da upošteva usmeritve in postopke v zvezi z zagotavljanjem neodvisnosti.
Revizijska družba mora vzpostaviti takšne usmeritve in postopke, da bo pri sprejemu novih oziroma obstoječih naročnikov ohranjala posle le kadar bo sposobna opraviti posel in imela zanj zmožnost, vključno s časom in viri, da ga lahko izvede. Posebno pozornost mora nameniti tudi oceni naročnikove neoporečnosti, saj mora sodelovanje temeljiti na obojestranskem zaupanju.
Usmeritve in postopki, ki se nanašajo na človeške vire so vzpostavljeni z namenom da ima revizijska družba vedno na voljo dovolj usposobljenega osebja, zavezanega etičnim načelom, da izvede posle v skladu s strokovnimi standardi ter zakonskimi zahtevami. Vzpostaviti je potrebno usmeritve trajne usposobljenosti osebja, ki je odvisna od nenehnega strokovnega razvoja zaposlenih, ki je eden ključnih pogojev kakovosti revidiranja.
Glavne sestavine izvajanja posla so, doslednost, nadziranje, pregledovanje, posvetovanje, ocenjevanje kakovosti posla, razlike v mnenjih in dokumentacija posla.
Namen spremljanja izpolnjevanja usmeritev in postopkov obvladovanja kakovosti je pridobiti oceno:
- spoštovanja strokovnih standardov ter primernih zakonskih in regulativnih zahtev,
- ali je ureditev obvladovanja kakovosti primerno zasnovana in uspešno deluje ter
- ali se usmeritve in postopki obvladovanja kakovosti v podjetju uporabljajo ustrezno tako, da so poročila, ki jih izdaja podjetje primerni glede na okoliščine.
MSOK 1 z opisanimi zahtevami revizijski družbi daje usmeritve in navodila pri vzpostavitvi sistema obvladovanja kakovosti.
Vir: Mednarodni standard obvladovanja kakovosti (MSOK 1 ), 2009
Pripravila: Petra Djuras